Obnovimo in obdržimo svojo formo

Za dobro in varno vožnjo motornega kolesa sta nepogrešljiva elementa gibčnost in fizična  pripravljenost voznika. Ti lastnosti lahko po daljših obdobjih premora kaj hitro izgubimo ter tako pričakamo prihajajočo sezono nepripravljeni, "zarjaveli". Zato se moramo pred začetkom nove motoristične sezone primerno telesno pripraviti. Obnovimo veščine obvladovanja vozila predvsem elementov, pomembnih za varno vožnjo (zaviranje, ustavljanje, umikanje). Ob brezhibni pripravljenosti motornega kolesa se bomo ob dobri telesni pripravljenosti in osveženo vozniško formo varno vključili v novo sezono.

Vedno nosimo čelado

Nakup čelade je za marsikoga ena najpomembnejših odločitev. Kupite tisto, ki vam je všeč, pred nakupom pa jo pri trgovcu obvezno dobro preizkusite na glavi. Če pleše na glavi je prevelika, če vas po eni uri prične boleti glava, je premajhna. Za voznike koles z motorjem in motornih koles je pravilna uporaba homologirane zaščitne čelade obvezna. "Pravilna uporaba" pomeni, da mora imeti voznik čelado ustrezne velikosti  pravilno  in  trdno pripeto. Ne zaradi policije,

zaradi vas samih. ČELADA je še vedno EDINA in NAJPOMEMBNEJŠA ZAŠČITA glave voznika -motorista. V prometnih nesrečah so najpogostejše prav poškodbe glave in so vzrok smrti pri 58 % vseh smrtnih poškodb. Čelada močno znižuje stopnjo resnosti poškodbe in rešuje tudi življenja. Ko kupujete čelado, mora ta ustrezati evropskemu standarde ECE 22 05, prepoznali ga boste po številki na etiketi, prišiti na zapenjalni jermen.

 

Uporabljajmo zaščitna oblačila

Padcem z motornim kolesom se skoraj ne da izogniti, zato mora biti voznik motornega kolesa ob vsaki vožnji primerno zaščiten. Izbira zaščitne obleke in druge opreme je pestra. Cordura je udobnejša, usnje nudi največ upora ob drsenju. Obleka mora biti udobna, vendar kljub temu tesno prilegajoča. Prav tako tudi ustrezni škornji, rokavice, ledvični pas. Večina motorističnih oblačil že ima vgrajene dodatne zaščitne obloge na delih, kjer so telo in okončine posebej izpostavljene poškodbam in vse skupaj nudi dobro zaščito pri morebitnem padcu. Vedno je pogoj, da je pravilno uporabljena.

 

Vožnja z motornim kolesom

Vožnja z motornim kolesom za motorista ni samo način premikanja ampak fascinantno doživetje direktnega kontakta z vetrom in vremenom ter enkraten občutek avanture, svobode in sprostitve. Posebno mamljiva sta obvladovanje tehnike vožnje in same hitrosti. Vendar pa se pri tem vse prevečkrat pozablja na tveganja, ki so s tem povezana.

 

Bodimo opazni in vidni

Zakon obvezuje vse voznike, da morajo imeti tudi podnevi voziti s prižganimi lučmi. Za motoriste je prižgana luč še posebno pomembna. V iztegnjeni roki držeč predmet premera 1 cm (to je lahko navaden svinčnik) popolnoma zakrije motorista, oddaljenega 50 m. Ozko silhueto motornega kolesa z voznikom  je predvsem v gostem prometu ali v slabši vidljivosti kaj lahko spregledati. K izboljšanju naše opaznosti in vidnosti precej pripomorejo tudi raznobarvna oblačila, ponoči pa všite ali dodane odsevne površine (trakovi, napisi, oznake, ipd.). Uporaba živobarvnega brezrokavnika z odsevnimi trakovi močno izboljša vidnost motorista.

 

Vozimo predvidljivo

Hitrost motornih koles drugi udeleženci v prometu pogosto podcenjujejo hkrati pa precenjujejo njihovo gibčnost in sposobnost zaviranja. Tako moramo za lastno varnost motoristi poskrbeti predvsem sami. Nepogrešljivo je predvidevanje v vožnji kakor tudi sicer stalna pripravljenost na zaviranje in hitro reakcijo v primeru nepričakovane situacije. Naš način vožnje mora biti za ostale udeležence jasen in razpoznaven. Premike, prehitevanja in vse druge manevre najavimo pravočasno in jasno, prepričajmo se tudi sami, da jih lahko varno izvedemo. Ne pospešujmo sunkovito, ne zaganjajmo se od križišča do križišča, ne vozimo slaloma med vozili, upoštevajmo mrtvi kot drugih udeležencev, posebno bodimo pozorni do otrok in pešcev ter kolesarjev. Bodimo pozorni tudi na asfaltno podlago, svetla in bleščeča drsi, prav tako pred in v križiščih.

 

Predvidljiva vožnja je varčna in varna vožnja 

Vozniki, ki vozijo predvidljivo hkrati varčujejo z gorivom kakor tudi z obrabo vrtečih delov celotnega motornega kolesa. Pravočasno prestavljajte v višjo prestavo, pravočasno zavirajte. Vozite z nizkimi vrtljaji, ne povzročajte po nepotrebnem hrupa. Izogibajte se najvišjim možnim hitrostim, ki jih zmore motorno kolo, te prihranite in uporabite na dirkališču. Če niste navajeni voziti v okviru hitrostnih omejitev, poskusite, mogoče boste spoznali nov svet. Znanje kontroliranja hitrosti je veščina ravno tako kot upravljanja in zaviranja motocikla.

 

Zaviranje

Zaviranje motornega kolesa je precej bolj zahtevno od zaviranja osebnega avtomobila, predvsem pa mora biti pravilno. Motorist mora z roko in nogo istočasno obvladovati dva različna in neodvisna zavorna sistema. Zelo pomembno je, da je zaviranje z njima usklajeno in vedno učinkovito. Ker se pri zaviranju prednje kolo močno obremeni, zadnje pa razbremeni, lahko s sprednjo zavoro dosežemo večjo zavorni učinek. Pri nujnem zaviranju v nevarnosti je najpomembnejše pravilno doziranje moči stiska ročice in s tem zavornih čeljusti, saj prednje kolo nikakor ne sme blokirati, kakor tudi ne zadnje kolo. Pravilo je, da se morata obe kolesi vedno vrteti saj dokler se vrtita je motorno kolo obvladljivo. Še najpomembnejše pri zaviranju z motornim kolesom je, da začetek zaviranja nikoli ni eksploziven. Začetek mora biti nežen, da zavorne čeljusti oziroma ploščice nežno primejo kolut, takoj zatem pa lahko pritisk tudi zelo hitro povečujemo do meje blokiranja. Za tako zaviranje z obema zavorama se je potrebno potruditi in se ga naučiti. To znanje, veščino, pa je potrebno obnavljati. Pri motornih kolesih, opremljenih z ABS sistemom se zaviranje razlikuje v tem, da smo lahko kadarkoli grobi z uporabo zavore saj nam preprečuje blokiranje koles tudi pri bliskovitem začetnem zaviranju. Z njim smo zato hitrejši v začetku zaviranja in obdržimo stabilnost vozila.

Pri visokih hitrostih se pot ustavljanja povečuje nadproporcionalno. Veliko voznikov se ne zaveda, kakšne so posledice le-tega. Motorno kolo, ki vozi s hitrostjo 80 km/h se ob polnem zaviranju zaustavi po 57. metrih. Motorno kolo, ki vozi s hitrostjo 100 km/h, pa ima po 57. metrih še vedno hitrost 70 km/h ter potrebuje do zaustavitve še celih 27 metrov.

Zelo oteženo je zaviranje, ko po daljšem sušnem obdobju začne deževati. Olje, prah in druga umazanija na cestišču so skupaj z vodo zelo zdrsljiva, spolzka mešanica. Na njej motornemu kolesu hitro zdrsne. Takrat je potrebno zavirati še posebej previdno in z občutkom. ABS je v takih primerih izredno dobrodošel.

 

Tehnika in varnost

Tako kot motorist, mora biti tudi motorno kolo v dobri formi. Po daljšem zimskem premoru ga je potrebno temeljito pregledati. V obvezen program vzdrževanja sodijo redni servisni pregledi. Posebno pozornost pa velja nameniti zavoram, pnevmatikam, vzmetenju in lučem.

 

Pnevmatike - vez motornega kolesa z cesto

Pnevmatike so tisti del motornega kolesa, ki najbolj vplivajo na njegove vozne lastnosti in na varno vožnjo. Redna kontrola je zato nujno potrebna. Poškodovani boki, tekalna površina, nepravilen tlak, izrabljen profil vodijo slej ko prej v nesrečo. Pri novih pnevmatikah je optimalen oprijem šele po 500 prevoženih km. Zavedajte se, da so pnevmatike edina vez motornega kolesa z voziščem, povprečno je ta vez velika okoli 20 (dvajset) kvadratnih cm. Samo od te vezi je odvisno, kako varno se bomo peljali, tudi skozi ovinek. Še tako dobre zavore z izrabljenimi, poškodovanimi pnevmatikami ne bodo varno in zadovljivo opravile svoje naloge, posebno v kritičnih situacijah.

 

Prste stran od "friziranja"

Vozniki motornih koles naj se v svojem prostem času ne preizkušajo kot "mehaniki" in z amaterskim spreminjanjem tehnike in lastnosti motornega kolesa ne "izboljšujejo" karakteristik. Posebej to velja za voznike, lastnike koles z motorjem, kateri pri "friziranju", ko spreminjajo zmogljivosti pogonskega motorja in drugih pogonskih elementov, katere posredno je zvišanje končne hitrosti, spremenijo tudi pogoje za vožnjo oziroma udeležbo s takim vozilom v prometu, ki jo zakon jasno opredeljuje. Zavedajo se naj, da "friziranje" ne more biti samo izboljšanje zmogljivosti pogonskega motorja. Vsi elementi in sklopi na kolesu z motorjem ali motornem kolesu namreč ustrezajo zmogljivosti serijsko vgrajenega pogonskega motorja tako, da zmorejo obvladati vse obremenitve, ki so posledica prenosa moči motorja na samo vozilo in z njim v vožnjo. Okvir, zavore, pnevmatike, vzmetenje in blaženje morajo izpolnjevati vse normativne tehnične pogoje. Zato poznamo različne dimenzije in zmogljivosti pnevmatik, različne izvedbe okvirjev, zmogljivosti vzmetenja in zavor.

 

Zadnji nasvet, ki je lahko tudi prvi: Tečaj in trening varne vožnje

Šele z veliko prakse in prevoženimi kilometri se je moč naučiti rokovanja z motornim kolesom in učinkovitega obvladovanja kritičnih situacij, za kar pa je potreben čas. Da ga pridobite, Vam pri tem lahko zelo pomaga obisk katerega od treningov varne vožnje. V Sloveniji jih na najvišji strokovni ravni prireja AMZS. Na njih spoznate osnovne veščine obvladovanja motornega kolesa, ki so izredno pomembne v kritičnih situacijah in reševanja iz njih. Vodita jih strokovno preizkušena in usposobljena motorista Brane Legan, glavni inštruktor varne vožnje AMZS in Vojko Safran, inštruktor Varne vožnje pri AMZS. Tečaji potekajo praviloma ob vikendih na avtopoligonu Ločica pri Šempetru v Savinjski dolini.